Strokovnjaki svetujejo bolj agresivno komunikacijo, vendar le, če temelji na dobrih poslovnih praksah.

Upad ugleda velikih delodajalcev je lahko priložnost, da se spromovirajo manjša podjetja, ki pogosto zaradi neprepoznavnosti težko pridejo do kakovostnih kadrov.

Ugled podjetja kot delodajalca oblikujejo zunanji vplivi, predvsem poročanje medijev o podjetju, in informacije, ki jih o podjetju posredujejo njegovi zdajšnji in prejšnji zaposleni, pa tudi načrtna komunikacija podjetja s trgom dela, pravi Aleš Zaletel iz podjetja Mojedelo.com.

 

Odličen primer so banke. Stalno poročanje medijev o slabi bilančni ustreznosti bank je močno načelo ugled bank kot delodajalcev. Ker banke večinoma ne predstavljajo svojih drugih prednosti, podjetniške kulture, kariernih priložnosti in podobnega, imajo ta hip v očeh dobrih kandidatov slabši ugled, kot si ga verjetno zaslužijo. Zato se dobri kandidati izogibajo delovnim mestom pri njih in raje izberejo karierne priložnosti v podjetjih, ki jim bolj zaupajo, meni Zaletel.

 

Podjetje ne glede na velikost na svoj ugled delodajalca lahko vpliva z načrtno in stalno strategijo predstavljanja svojih prednosti kot delodajalca. Uporablja lahko tiskovine, spletne strani, reklamne akcije, poveča javne nastope vodstva podjetja, okrepi sodelovanje s specializiranimi mediji in dogodki, odvisno od panoge, v kateri deluje, našteva Zaletel.

 

A Marjeta Tič Vesel iz Pristopa opozarja: Kot komunikator verjamem, da se ugled začne v močnem in zdravem poslovanju, v dobrih izdelkih, spodbudnih poslovnih rezultatih, prepričljivih strategijah, zaupanja vrednih menedžerjih. Šele ko so ti poslovni dejavniki zagotovljeni, lahko s komunikacijami vplivamo na to, da jih bodo deležniki poznali, pravilno razumeli in jih podprli. Nikakor pa ne nasprotno. Komunikacije niso vsemogočna tabletka za reševanje kriznih razmer, zgrešenih poslovnih odločitev, nemoralne drže odgovornih posameznikov in menedžerjev.

 

Veselova zato svetuje podjetjem, ki jim upada ugled, naj najprej okrepijo poslovne dejavnike uspešnosti. Šele potem bodo lahko tudi komunikacijska prizadevanja pri krepitvi ugleda mnogo učinkovitejša. Dinamika dvigovanja ugleda bo po krizi drugačna od primera do primera. Položaj bo mnogo manj onesnažen, saj bo ugled bolj odvisen od delovanja posamičnega podjetja kot od splošnih gospodarskih razmer.

 

Tudi prepričanje, da se bo ugled delodajalcev spet povečal, ko bo krize konec, je napačno, meni Marko Mlakar, direktor headhunterske agencije Amrop Adria. Danes je veliko laže dobiti informacije o stanju v podjetjih in tako lahko posamezniki hitro pridobijo pravo sliko. Kriza je nekatera podjetja prisilila v netransparentne in surove metode ravnanja z zaposlenimi. A ugled ne bo večji, če bo več zaposlovanja in konec krize. Ugled bo večji, ko se bodo podjetja do zaposlenih vedla kot do dragocenih deležnikov, se zavedala, da zaradi njihovega dobrega dela sploh obstajajo, ter ko bodo transparentno in pošteno z njimi komunicirala o uspehih in tudi težavah. Takrat bodo prepoznana kot zaupanja vreden delodajalec in ugled bo temu primeren, saj trg nagrajuje takšne prakse.

 

Vabimo Vas, da si članek ogledate na sledeči povezavi: goo.gl/jAzpa 

 

 

Vir: Finance 170/2011.