Dobri kadri imajo v krizi celo več priložnosti kot prej, kaže raziskava družbe za iskanje vodilnih delavcev Amrop Hever

Nadnacionalke bodo v hčerinskih podjetjih in podružnicah v srednji in vzhodni Evropi ter Skupnosti neodvisnih držav zaposlovale več domačih vodilnih kadrov. Anketa, ki jo je opravila družba za iskanje vodilnih delavcev Amrop Hever, tudi kaže, da bodo lokalne podružnice in njihovi šefi dobili več vpliva in pristojnosti.

Vse to je posledica ukrepov za premagovanje gospodarske krize. Družbe znižujejo stroške in zato bodo v srednje- in vzhodnoevropskih podružnicah zaposlovale manj tujcev kot doslej. To načrtujeta skoraj dve tretjini od 300 anketiranih družb. Hkrati izvajajo centralizacijo hčerinskih podjetij in podružnic, od katere poleg nižjih stroškov pričakujejo tudi boljše izkoriščanje sinergij.

Delavce odpuščajo, naložbe ohranjajo

V zadnjih letih je kar 75 odstotkov družb na tem območju odpuščalo zaposlene in več kot 80 odstotkov jih bo v prihodnjih letih začasno zamrznilo zaposlovanje. Vendar to ne pomeni, da nameravajo svojo dejavnost v srednji in vzhodni Evropi opuščati. Nasprotno, kar 61 odstotkov od 300 anketiranih tujih družb bo svoje naložbene načrte kljub krizi izvedlo, tako kot so si jih zastavile. Večina preostalih bo izvedbo preložila na boljše čase in le redke svetovne družbe so se odrekle načrtovanim naložbam v srednji in vzhodni Evropi.

Pomenljivo je še, da večina anketiranih med ukrepi za premagovanje krize pred zniževanje stroškov postavlja izboljšanje prodaje. Izboljševanje upravljanja, optimizacija stroškov dela in strateško kadrovanje so tri področja, katerim nameravajo te družbe v prihodnjih letih nameniti največjo pozornost. Zaposlovanje in usposabljanje novozaposlenih pa je v kriznih razmerah najbolj izgubilo pomen.

Voditelje bodo usposabljali doma

Podatki o ukrepih za izboljševanje vodenja so protislovni. Na eni strani vsi anketirani poudarjajo ukrepe za boljše vodenje, toda na drugi strani je 60 odstotkov anketiranih družb zmanjšalo sredstva za usposabljanje managerjev ali to namerava storiti v bližnji prihodnosti. Vodenje nameravajo izboljševati z novimi pristopi in predvsem z internimi programi, medtem ko izdatke za izobraževanje managerjev v zunanjih šolah zmanjšujejo. Potrebe po mentorstvu se bodo v prihodnjih petih letih povečale.

Skoraj polovica anketirancev opozarja na težave s tako imenovanimi ključnimi delavci, to je zaposlenimi, ki so najbolj nadarjeni, imajo največji potencial in/ali najboljše dosežke. V gospodarski krizi so si vodstva podjetij prizadevala predvsem optimizirati in racionalizirati poslovanje. Tako so v času krčenja gospodarske dejavnosti zamrznila bonuse zaposlenih in zmanjšala stroške usposabljanja, s tem pa vodstva podjetij ustvarjajo prepad med svojimi pričakovanji in pričakovanji zaposlenih.

Grozi beg ključnih kadrov

Vodilni managerji podružnic v srednji in vzhodni Evropi se zavedajo nevarnosti, da bodo ključni delavci zaradi neugodnega delovnega okolja zapustili njihova podjetja. Analiza sicer kaže, da se fluktuacija ključnih zaposlenih od začetka krize ni povečala, vendar dobra polovica anketiranih pričakuje, da se bo nevarnost odliva najperspektivnejših delavcev močno povečala v prihodnjih letih. Tveganje odhoda delavcev z najboljšimi dosežki ali z največjim potencialom narašča zaradi dveh razlogov. Prvi je, da se prav ti kadri običajno dobro zavedajo svoje tržne vrednosti in so samozavestni pri prijavljanju za nove zahtevne službe. Drugi razlog pa je, da je med gospodarskim zastojem laže poiskati izkušene talente kot v obdobjih gospodarske rasti. Nekaj več kot 43 odstotkov anketiranih pričakuje, da bo pridobivanje nadarjenih kandidatov za vodilna mesta postalo težje ali celo veliko težje kot danes.

Tej nevarnosti se poskušajo analizirane nadnacionalke izogniti tako, da namenjajo več pozornosti razvoju managementa in mentorstvu. S tem hočejo oblikovati in okrepiti nove ključne kompetence, na primer za oblikovanje in razvoj sprememb, jasneje opredeliti razvojne cilje ter v negotovih razmerah motivirati ljudi. Predvsem poskušajo doseči, da bodo ti programi čim bolj upoštevali pričakovanja ključnih zaposlenih in omogočili njihovo samouresničevanje.

Nadnacionalke posvečajo zelo veliko pozornosti prodajnim in trženjskim službam v srednje- in vzhodnoevropskih državah. V obdobju velike rasti, ki so jo doživljali ti trgi, se niso pokazale prave sposobnosti teh služb, med krizo pa se zelo jasno vidi dejanska učinkovitost vsake od njih. Zato je veliko nadnacionalk začelo temeljito prestrukturiranje prodajnih in trženjskih oddelkov. Pri tem so glavni strateški cilji povečati zadovoljstvo kupcev, dvigniti kakovost storitev in okrepiti inovativnost. Očitno je gospodarska kriza okrepila zavest o skrbi za kupca.

Vir: članek je bil objavljen v reviji Manager št. 5, maj 2010

Avtor: Lojze Javornik

http://manager.finance.si